Laringektomija pusti številne posledice tako bolnikom kot tudi njihovim družinskim članom.
Govor:
Ocenjevanje teže posledic je seveda individualno, vendar večina laringektomiranih navaja, da se je najtežje sprijaznila z izgubo govora, ki posebej pri celotni odstranitvi grla, pomeni tudi izgubo glasilk in s tem tudi zmožnosti »normalnega« govornega sporazumevanja za krajši ali daljši čas.
Sprememba dihalne poti:
Z operacijo pride do ločitve prebavne in dihalne poti, ki sta sedaj popolnoma ločeni. Prebavna pot je ostala ista medtem, ko se dihalna pot spremenila in skrajšala. Namesto skozi nos ali usta diha laringektomirani skozi odprtino na vratu, traheostomo. Zrak ne potuje skozi nos, zato ni ogret, ne ovlažen in niti dovolj očiščen. Odvisno od pogojev, laringektomirani pogosto vdihavajo zrak, ki je presuh, premrzel,ni dovolj očiščen in draži sluznico, ki se na te dražljaje odziva s povečanim izločanjem sluzi. Povečajo se tudi možnosti vnetij dihalnih poti.
Oteženo izkašljevanje:
Pri izkašljevanju mora laringektomirani povečati pritisk v pljučih tako, da si po vdihu z robčkom zatisne dihalno odprtino. V težjih primerih se lahko izkašljevanje olajša s pomočjo zdravil.
Izguba voha:
Laringektomiranim se zelo zmanjša zmožnost voha, ker zaradi spremenjene dihalne poti, zrak ne potuje več skozi nos in vonjave ne dosežejo vohalnih celic v nosni sluznici.
Poslabšana zmožnost okušanja:
Poslabšana zmožnost okušanja seveda spremlja izgubo voha.
Oteženo dvigovanje bremen:
Ker laringektomirani, pri vzdigovanju bremen ne zmore ustvariti ustreznega pritiska v prsnem košu, je dvigovanje zlasti težjih bremen precej oteženo.
Zakrivanje traheostome:
Zakrivanje dihalne odprtine ni potrebno zgolj iz estetskih razlogov, ampak onemogoča, da bi v sapnik zašel morebitni tujek in hkrati preprečuje izgube vlage.